Ogledano: Maščevanje (2017)
Metacritic.com4.4
Imdb.com5.8
Rottentomatoes.com3.7
Filmstart.si4.1
Pozitivno
  • solidne igralske predstave (Scoot McNairy)
Negativno
  • melodramatičnost
  • poenostavljanje
  • razvlečenost
4.5Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0


Naslov:
Maščevanje (Aftermath)
Premiera: 20. 4. 2017 (Slovenija)
Žanr: drama
Država: ZDA
Igrajo: Arnold Schwarzenegger, Scoot McNairy, Maggie Grace
Režija: Elliot Lester


OPIS:

Zgodba, osnovana na resničnih dogodkih, spremlja dva neznanca, katerih življenji se prepleteta zaradi usodne letalske nesreče. Jake (Scoot McNairy) je namreč letalski kontrolor, ki je posredno kriv za trk dveh letal, zaradi česar umreta žena in hčerka vsakdanjega delavca Romana (Arnold Schwarzenegger).


FILMSTART. RECENZIJA

Karieri akcijskih zvezd osemdesetih, Arnolda Schwarzeneggerja in Sylvestra Stallona, sta tudi v njunih poznejših letih neverjetno prepleteni. Sly je s franšizo Plačanci (The Expendables) spet postal aktualen v žanru akcijskih filmov in posredno tudi obudil igralsko kariero bivšega guvernerja Kalifornije. Nato se je “zresnil” in s filmom Creed: Rojstvo legende (Creed, 2015, Ryan Coogler) skorajda snel oskarja. Na drugi strani se je tudi priljubljeni Švarci preizkusil v dramah in Maščevanje je po zanimivem eksperimentu Maggie (2015, Henry Hobson) naslednja, ki je pri avstrijskemu hrustu namesto mišic izpostavila njegove igralske sposobnosti.

Najverjetneje ni potrebno posebej poudarjati, da se Švarci tokrat ne spopade s skupino teroristov in obenem ne postreže še s kopico eksplozij in enovrstičnic. Ne, tokrat se spopada z žalovanjem, saj igra gradbenega delavca, ki mu v letalski nesreči umre družina. Toda fokus ni usmerjen zgolj nanj, temveč tudi na kontrolorja letov, ki po spletu okoliščin ne uspe preprečiti tragedije. Gre pravzaprav za karakterno študijo obeh glavnih likov in njuno spopadanje s posledicami tragedije. Vse lepo in prav, toda kaj, ko film tu že takoj pade, saj sta lika spisana neverjetno dvodimenzionalno. Karakterizacija Schwarzeneggerjevega lika je namreč nekje na nivoju tiste Tommyja Wiseauja iz Sobe (The Room, 2001, Tommy Wiseau), saj je njegova globina podana s tem, da ga njegovi prijatelji vseskozi hvalijo, kako je delaven in dober človek, kar na trenutke izpade neverjetno komično. Seveda je to storjeno z namenom, da bi imela njegova dejanja proti koncu filma večjo težko, toda žal se scenarij tega loteva vse preveč simplistično.

To pa je tudi največji greh Maščevanja. Po tem, ko zgodba prične teči in se lika začneta spopadati, se film razvije v televizijsko žajfnico, ki je neverjetno razvlečena in na silo depresivna. Vse nekje do zadnjih dvajsetih minut se stvari žal preveč ponavljajo in tudi iz tehničnega vidika je opazna odsotnost kvalitetnih scenarista in režiserja. Drama, ki govori o čustvih, bi morala te izzvati tudi pri gledalci, toda edino, kar izzove, je potreba po dremežu tekom filma. Same igralske predstave sicer niso slabe, saj je Schwarzenegger soliden, kljub temu, da gre za žanrsko zelo omejenega igralca, vidno boljši pa je Scoot McNairy (Pošasti, Batman proti Supermanu), ki se mu pozna, da ima za seboj veliko več dramskega ozadja.

Na jesen svoje kariere se Arnold Schwarzenegger definitivno spopada z zanimivimi izzivi in težko mu je očitati slabe namene. Toda dejstvo je, da je njegov povratek precej neposrečen in mu tudi drame, kot je Maščevanje, ne bodo dvignile ugleda. Ob ogledu filma se gledalec le stežka otepa opominjanja na precej boljše izdelke, kot je lanski Manchester by the Sea (2016, Kenneth Lonergan) s podobno tematiko, ali pa The Place Beyond the Pines (2012, Derek Cianfrance), ki podobno zgodbo predstavi na veliko bolj prebrisan in konec koncev tudi kvaliteten način.

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Napiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.