Ogledano: Asasinov nazor (2016)
Metacritic.com3.6
Imdb.com6.5
Rottentomatoes.com1.6
Filmstart.si5
Pozitivno
  • vizualni aspekti
  • akcijski prizori
  • solidne igralke predstave
Negativno
  • zmedeno podajanje zgodbe
  • Animus
  • zaključek
4.2Skupna ocena
Ocena bralcev: (4 Votes)
7.5

asasinov

Naslov: Asasinov nazor (Assassin’s Creed)
Premiera: 29. 12. 2016 (Slovenija)
Žanr: akcija, pustolovščina, drama
Država: Združeno kraljestvo, ZDA, Hong Kong, Francija
Igrajo: Michael Fassbender, Marion Cotillard, Jeremy Irons
Režija: Justin Kurzel


OPIS:

Callum Lynch (Michael Fassbender) je na smrt obsojen zapornik, ki ga rekrutira skrivnostna organizacija Abstergo, katero vodita poslovnež Alan Rikkin (Jeremy Irons) in njegova hčerka Sofia (Marion Cotillard). Slednja se ukvarja s programom Animus, ki določenim posameznikom omogoča podoživljanje spominov njihovih prednikov. Tako se mora Callum podati v spomine svojega prednika Aguilarja, člana Asasinovega nazorja.


FILMSTART. RECENZIJA:

Težko se je izogniti ponavljanju nekaterih dejstev, toda leto 2016 je bilo izredno obetavno v svetu filmskih adaptacij videoiger, saj sta bila projekta Warcraft in Asasinov nazor obdana z izredno talentiranimi ustvarjalci. Prvi je kljub režiji Duncana Jonesa bledo padel v pozabo in zato je imel drugi še toliko težjo nalogo. Glavni igralec Michael Fassbender je prevzel tudi naloge producenta in tako k projektu privabil njegova sodelavca iz lanskega Macbetha, igralko Marion Cotillard in režiserja Justina Kurzela. Sliši se kot, da se je nekdo dejansko trudil pri snovanju projekta, kajne?

Največ truda je tako zagotovo vidnega v samem izgledu filma, še posebej v vseh prizorih, ki se odvijajo tekom španske inkvizicije. Kurzel je to stran talenta pokazal že v Macbethu in Asasinov nazor v tem aspektu prav nič ne zaostaja za omenjeno adaptacijo Shakespeara. Kljub temu, da gre za predelavo računalniške igre, so ustvarjalci raje prisegali na praktične prijeme in dali prednost resničnim setom ter šele nato dodajali računalniško generirane vizualne učinke. Tako lahko v izredno dobrih akcijskih prizorih spremljamo prave kaskaderje, okrcati pa velja le Kurzelovo tehniko snemanja, saj se vse prevečkrat zateka k hitrim rezom in žal tudi tam kjer to ni potrebno. Obenem je bila v tem aspektu brca v temo tudi stvaritev naprave Animus, ki se v filmu precej razlikuje od tiste v računalniških igrah in s katero protagonist podoživlja spomine prednikov. Tako so se želeli izogniti primerjavam z Matrico in prizore v Animusu ustvariti bolj dinamične, toda preklopi iz preteklosti v sedanjost med akcijskimi prizori tako izpadejo za lase privlečeni in nepotrebni.

df-01952_r_crop

Asasinov nazor je tudi izven vseh skokov v preteklost posnet precej artistično, kar je velika redkost v komercialnih visokoproračunskih filmih. Poleg mnogih odličnih kadrov je Kurzel iz svojega zadnjega filma želel prenesti tudi psihološko seciranje glavnega junaka in se obenem tudi dotaknil nekaterih zanimivih tem. Film je tako namreč izredno temačen in nasilen, kar je zelo pogumno glede na teren in ustvarjalcem lahko zaploskamo za pogum, toda obenem pa je to tudi rak rana Asasinovega nazora, saj je težko kombinirati umetniški pristop z zanimivo akcijsko pustolovščino. Ob tem lahko potegnemo kar nekaj vzporednic z letošnjim Batmanom proti Supermanu, kjer smo prav tako lahko spremljali resnoben ton, vizualno dovršen film, na trenutke filozofske dialoge in Jeremyja Ironsa. Toda s svojim sorodnikom si najnovejša adaptacija videoigre deli tudi neverjetno zmedeno podajanje zgodbe in obupno zadnjo tretjino filma.

V enem izmed prizorov se Fassbenderjev lik vpraša: “Kaj za vraga se dogaja?” in nekaj takega je med ogledom filma mnogokrat prešinilo tudi nas. To se še posebej pozna v zaključku filma, ki mora obvezno napeljevati na potencialno nadaljevanje in se konča izredno antiklimatično ter tako pokvari še tiste obete, ki so se nakazovali na začetku filma. Vse skupaj izpade, kot da že tako ali tako šibek scenarij sploh ni bil dokončan in je dejanski zaključek ideja, ki se jo je nekdo spomnil v zadnjem trenutku. Tudi nasploh bi scenarij filma lahko veliko več poudarka dal na ozadje in razvoj likov (še posebej protagonista, ki ga sicer več kot solidno upodobi vedno odlični Michael Fassbender), katerih skorajda edina lastnost je, da jih upodabljajo znani obrazi. Kot zgrešeno pa je mogoče proglasiti tudi odločitev, da se večina filma odvije v sedanjem času, medtem ko so veliko zanimivejši deli španske inkvizicije uporabljeni le za akcijske prizore, in s tem so ustvarjalci tudi zgrešili bistvo same videoigre ter zavrgli ogromno potenciala.

assassin's creed, morilci, templarji, jeremy irons, marion cotillard, videogame, igrica, Ubisoft, michael fassbender, justin kurzel, vladimir bartol

Koncept Asasinovega nazora se je tako zdel kot nalašč, da prekine urok slabih adaptacij videoiger, toda Michael Fassbender in ekipa so žal potrdili, da najverjetneje tega ne bomo doživeli. V filmu je mogoče opaziti veliko truda in težko je reči, da je šlo le za klasičen “film za denar”, toda Justin Kurzel je imel opravka s šibkim scenarijem, usluge pa si tudi ni naredil s svojim kombiniranjem artističnih elementov in razvedrilne pustolovščine. Če znaš posneti art filme, žal še ne pomeni, da si tudi material za “blockbuster”, kar se še posebej izkaže v Asasinovem nazoru, ki se namesto k Matrici, tako bolj nagne k Infernu.

Ogled je omogočil Kino Bežigrad.

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Napiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.